svinčénka -e ž (ẹ̄) svinčeni del naboja, ki ob vžigu zleti iz puške, brzostrelke: svinčenka ga je zadela v ramo; ekspr. svinčenke so sikale in žvižgale nad njihovimi glavami
● 
ekspr. padel je pod sovražnikovimi svinčenkami bil je ubit (v vojni)
♦ 
bot. grm ali manjše drevo s svetlo modrimi cveti v socvetjih, Plumbago auriculata



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek