1. obročasta, spletena ali iz blaga narejena priprava za lažje prenašanje bremen na glavi:dati svitek na glavo; popravila si je svitek pod škafom
2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno tej pripravi:filmski svitek; svitek vrvi, bakrene žice / svitki dima so se dvigali v zrak // knjiž., navadno z rodilnikom sveženj, zvitek:prinesel je svitek knjig, papirjev / v čistilnico je nesla svitek oblek
3. v zvezi z vizraža obstajanje, pojavljanje v prepleteni, obročasti obliki:kača leži zvita v svitek / povezati, speti v svitek ♦ arhit. svitek obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov; vet. (kopitni) svitek ozek pas kože na prehodu v kopito ali parkelj; zool. roženi svitek v stoječih vodah živeči polž s ploščato hišico, Planorbarius corneus