• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

svoječásen -sna -o prid. (á) star. nekdanji: svoječasni učitelj / poročal je o svoječasnem življenju te dežele

svoječásno prisl. včasih, nekdaj: svoječasno so bila tukaj vrata



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek