svojeglàv in svojegláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ravna ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih: svojeglav človek; je trmast in svojeglav; bila je preveč svojeglava
svojeglávo prisl.: ne ravnaj tako svojeglavo
● ekspr. svojeglavo vztraja, da ni res trmasto