svojegláviti -im nedov. (á ȃ) ekspr. ravnati ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih: ta človek preveč svojeglavi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek