• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

svojepráven -vna -o prid. (á ā) zastar. neodvisen, samostojen: politično svojepravna dežela
♦ jur. svojepravna oseba nekdaj oseba, ki ni pod očetovsko oblastjo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek