svojína -e ž (íknjiž. 

  1. 1. last, lastnina: prilastiti si tujo svojino / v povedni rabi: posestvo je zdaj svojina vseh bratov in sester; z oslabljenim pomenom ta hiša je družbena svojina
     
    knjiž. njegove pesmi so svojina vsega naroda pozna, ceni jih ves narod
  2. 2. lastnost, značilnost: marljivost je njegova glavna svojina



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek