svôjost -i ž (óknjiž. 

  1. 1. posebnost, drugačnost koga, česa, glede na ljudi, stvari iste vrste: njegova svojost jo privlači; svojost oblačenja / pogrkovanje je njihova družinska svojost značilnost; razčlenjevanje osebnosti in njenih svojosti posebnih lastnosti // ima to svojost, da takoj spozna človeka posebno lastnost, sposobnost
  2. 2. neodvisnost, samostojnost: ozemlje je končno dobilo svojost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek