šaljív -a -o prid. (ī í) 

  1. 1. ki se (rad) šali: šaljiv človek; vedno je bil šaljiv // ki vsebuje, izraža neresnost, smešnost, zabavnost: šaljiv prizor; šaljiva beseda, pripomba; šaljivo govorjenje / pogovor je obrnil na šaljivo stran
  2. 2. namenjen šalam, humorju: ilustracije v šaljivem časopisu
    ● 
    organizirati šaljivo pošto igro na družabnih prireditvah, pri kateri si udeleženci pišejo šaljiva pisma

šaljívo prisl.: šaljivo govoriti, vprašati
 
muz. šaljivo označba za izraz izvajanja scherzando; sam.: rad je povedal kako šaljivo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek