• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

šamán -a m (ȃ) 

  1. 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih kdor ima v zamaknjenju neposreden stik z duhovi, nadnaravnimi silami in vpliva nanje: šaman mrmra svoje molitve
  2. 2. knjiž. vrač: k bolnemu so poklicali šamana



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek