ščebetáti -ám tudi -éčem [tudičəb] nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. oglašati se s kratkimi, nerazločnimi glasovi:lastovke ščebetajo; na strehah so ščebetali vrabci; ob nevihti sinice nemirno ščebetajo / otročiček že ščebeta
2. ekspr. živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati:ženske so ščebetale o tem, kar se je zgodilo
ščebetáje:lastovke so ščebetaje obletavale zvonik; otroci so se vračali domov, veselo ščebetaje
Dostopnost