ščeketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 

  1. 1. oglašati se z glasom šček: srake ščeketajo
  2. 2. nar. bevskati: lisica, pes ščeketa / mitraljezi so vso noč ščeketali / ta ženska že spet ščeketa zadirčno govori, se jezi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek