ščèp -à in -a tudi ščèp ščêpa [prva oblikačəp] m (ə̏ ȁ, ə̀; ȅ é)
1. kar nastane s stikom konic navadno prvih treh prstov:narediti ščep / dati prste v ščep
2. z rodilnikom količina česa, ki se lahko naenkrat zagrabi, drži s konicami teh prstov:dati v jed ščep soli; ščep tobaka / sladkorja je komaj za ščep zelo malo // ekspr. zelo majhna količina česa sploh:dati ptičkom ščep prosa / nima niti ščepa moke prav nič
Dostopnost