• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ščipálec -lca [u̯cinlc] m (ȃ) 

  1. 1. zastar. ščipalnik: z nosu mu je padel ščipalec
  2. 2. nav. mn., zool. pajkovci s kratkim glavoprsjem in dolgim, členastim zadkom s strupnico na zadnjem členu, Scorpiones: ščipalci, pajki in pršice / navadni ščipalec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek