Tipkovnice
ščípec -pca m (ī) zastar. ščep, ščepec: dodati ščipec soli● zastar. popravil si je ščipec na nosu ščipalnik♦ zool. ščipci kleščam podobni kožni izrastki pri nekaterih iglokožcih
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost