1. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči:prišiti ščitek na čepico; plastičen, usnjen ščitek / kapa s ščitkom // temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo:pred očmi je držal zelen ščitek
2. nav. ekspr. manjšalnica od ščit:s ščitkom prestrezati udarce / ščitek s celjskim grbom / ščitek za ušesa ščitnik // knjiž. na vratih je ščitek z imenom stanovalca napisna ploščica, tablica ♦ bot. ščitek ščitu podoben klični list pri travah, žitih, spremenjen v sesalni organ; šport. repni ščitek kos pločevine, ki ščiti rep smučke
Dostopnost