šebeník tudi šébenik -a (í; ẹ̑) 

  1. 1. bot. divja ali okrasna rastlina s celimi listi in navadno rumenimi cveti, Erysimum: kranjski šebenik
  2. 2. nestrok. grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti, strok. zlati šeboj: vonj šebenika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek