• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

šèk medm. (ȅ) 

  1. 1. posnema glas pri udarcu, zamahu: šek, z enim zamahom je razbil okno / porednež, mama te bo šek, šek natepla, pretepla
  2. 2. redko šlek, šlik: aha, tepen si bil, šek šek



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek