• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

šekljáti -ám [šəkinšek] nedov. (á ȃ) nar. 

  1. 1. tresti, rahljati: šekljati slamarico / če je še tako šekljal hranilnik, ni nič padlo iz njega
  2. 2. nepreh. pri premikanju v čem dajati rahle, kratke glasove: zrna v suhem stroku šekljajo
    ●     nar. šekljati s kovanci žvenketati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek