• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

šènt šénta in šênta m (ȅ ẹ́, é) 

  1. 1. evfem. hudič: šent ga je zmamil; živ je kakor šent / kot kletvica šent! ti šent ti
  2. 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: bomo videli, kaj si bo ta šent še izmislil / doma ima vsega šenta vse mogoče stvari
  3. 3. ekspr., v medmetni rabi izraža
    1. a) podkrepitev trditve: ni šent, da bi tega ne uredili
    2. b) začudenje: šent, kako si suh
    3. c) močno čustveno prizadetost: šent ga vedi, zakaj nas tako žali
    4. č) jezo, nejevoljo nad kom: da bi te šent

šénta in šênta pog., ekspr.: kaj, šenta, si mu storil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek