• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

šestéro štev. neskl. (ẹ̑) skupina šestih enot

  1. a) pri množinskih samostalnikih: palača ima šestero vrat
  2. b) pri drugih samostalnikih: predstavil ji je šestero svojih prijateljev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek