šestíca -e ž (í) 

  1. 1. pog. številka šest: napisati šestico / na tej progi vozi šestica tramvaj, avtobus številka šest
     
    žarg., med. izpulili so mu šestico prvi stalni kočnik
  2. 2. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: kupil je za šestico žganja / srebrna šestica
  3. 3. igralna karta s šestimi znaki: karova, pikova šestica
  4. 4. obrt. pramen las, položen v obliki spodnjega dela številke šest in pripet plosko ob lasišču: narediti šestice; šestica ob ušesu // žarg. ščipalka za pripenjanje takega pramena: pripeti s šestico



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek