šéstka -e ž (ẹ̑) 

  1. 1. pog. številka šest: napisati šestko / peljal se je s šestko s tramvajem, avtobusom številka šest
  2. 2. igralna karta s šestimi znaki: karova šestka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek