• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

šéškar in šêškar -ja m (ẹ̑; ȇ) etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: jedi in vina je bilo v izobilju za svate in za šeškarje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek