• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

škárnik -a m (ȃ) grad. tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa: od ostrešja so ostali samo ožgani škarniki; pribiti letve na škarnike
♦ zool. ptica ujeda rjave barve, z dolgim škarjastim repom, Milvus



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek