• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

škís -a m (ȋ) 

  1. 1. igr. najvišja igralna karta pri taroku: vreči škisa; škis, pagat in mond
  2. 2. slabš. neprijeten, zoprn človek: s tem škisom nočem imeti opravka / kot psovka tu imaš, ti škis



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek