šklepetánje -a (ȃ) glagolnik od šklepetati: šklepetanje oken ob potresu / slišati je bilo šklepetanje zob / šklepetanje pisalnega stroja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek