šklepetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)dajati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega
a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti:okna, vrata šklepetajo ob vsakem stresljaju; grmelo je, da so šipe šklepetale / po cesti so šklepetali vozovi so se šklepetaje premikali
b) zaradi drgetanja:zobje jim šklepetajo od mraza, strahu / ekspr. šklepetati s čeljustmi
c) ekspr. zaradi udarcev, delovanja sploh:za hribom je šklepetala strojnica
šklepetáje:vrata so se šklepetaje odprla
šklepetajóč -a -e:šklepetajoč z zobmi, mu je odpirala; šklepetajoča okna
Dostopnost