šklepétniti -em in šklepêtniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) ekspr. dati kratek, odsekan glas ob udarcu enega dela ob drugega

  1. a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti: ob poku so vsa okna šklepetnila
  2. b) zaradi drgetanja: zobje so mu glasno šklepetnili
  3. c) zaradi udarca, delovanja sploh: šklepetnil je zapirač puške / pod nogami mu je šklepetnila pločevina



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek