škodováti -újem tudi škódovati -ujem nedov. in dov. (á ȗ; ọ̄)
1. povzročati, delati, da je kdo deležen
a) česa telesno, zdravstveno slabega, neugodnega:alkohol, mraz, vročina mu škoduje / zajedavci rastlini zelo škodujejo / kajenje škoduje zdravju
b) česa slabega, neugodnega sploh:on je na takem položaju, da ti lahko škoduje; s takim vedenjem škoduješ sebi in družini / to mu bo moralno, politično škodovalo / šalj. jeza škoduje lepoti; škodovati ugledu koga
2. ekspr., v tretji osebi, z nikalnico, v zvezi z biizraža
a) spodbudo, poziv:ne bi ti škodovalo, če bi bolj pridno delal
b) zadržano privolitev:kaj, če bi šla nekaj popit? Ne bi škodovalo
c) primernost, koristnost česa:ne bi (mu) škodovalo, če bi malo shujšal