• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

škóljkar -ja m (ọ̑) kdor goji, nabira školjke: školjkarji in ribiči
♦ bot. (pozni) školjkar užitna, na deblih rastoča lističasta goba s sivim klobukom školjkaste oblike; ostrigar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek