1. zelo poškodovan, okrušen zob, navadno ostrih robov:škrbina me boli; zadaj ima samo še škrbine; izpuliti škrbino; rjava škrbina / ekspr. čeprav hodim k zobozdravniku, me škrbine še kar naprej bolijo zobje // pri smehu je kazala škrbine zob ●pog., ekspr. dati ga na škrbino piti alkoholno pijačo // takemu zobu podobna skala, vzpetina:splezati na škrbino; na škrbinah nad seboj so zagledali gamse / skalna škrbina // ekspr. kar je temu podobno sploh:od nekdaj mogočnega gradu je ostala samo škrbina
2. vrzel v zobovju:težko govori, ker mu jezik uhaja skozi škrbino // ekspr. vrzel sploh:hišo so podrli, ostala je nezazidana škrbina ♦alp. oster, globoko zasekan presledek v grebenu
3. poškodba, zlasti na ostrih robovih česa:kosa, sekira ima škrbine