škrípati tudi škripáti -ljem in -am, in škrípati -ljem in -am nedov. (í á í; í) 

  1. 1. zaradi trenja, drgnjenja dajati kratke, visoke glasove: da pod ne bi škripal, si je sezul čevlje; tako se premetava, da škriplje postelja; vrata, zavore neprijetno škripljejo / čevlji, podplati mu pri hoji škripljejo / pesek, sneg škriplje; brezoseb. sneg je bil tako trd, da je škripalo pod nogami // s trenjem, drgnjenjem povzročati kratke, visoke glasove: ne škriplji s peresom; med spanjem škriplje z zobmi / v travi so škripali murni
  2. 2. ekspr. škripajoč se premikati: star tramvaj je škripal po ozki ulici
  3. 3. slabš. igrati, zlasti na violino: škripal je vedno isto melodijo / škripati na violino
  4. 4. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: preskrba zadnje čase škriplje / v gradbeništvu že dalj časa škriplje so velike težave; v njunem zakonu nekaj škriplje zakonca se ne razumeta dobro
  5. 5. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: kar škripal je (z zobmi) od jeze, ogorčenja, zavisti
    ● 
    ekspr. pozimi, ko je vse škripalo, so se volkovi večkrat približali vasi ko je bilo zelo mrzlo; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. vsaj molči, je škripal jezno govoril
    ♦ 
    lov. divji petelin škriplje poje zaključni del svojega speva; brusi

škripáje: dvigalo se je škripaje ustavilo

škripajóč -a -e: škripajoč so se odprla vrata; škripajoče kolo
 
ekspr. škripajoč mraz hud, velik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek