škrlátnik -a (ȃ) ekspr. škrlatno oblačilo: obleči škrlatnik
 
zool. škrlatniki morski polži, od katerih nekateri izločajo sok, ki postane na svetlobi rdeč; volek



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek