• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

škrpêtelj -tlja tudi -na [təl] m (é) nav. mn., nižje pog. obrabljen, ponošen čevelj: bil je v škrpetljih in raztrgani obleki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek