šmènt šmênta in šménta (ȅ é, ẹ́) 

  1. 1. evfem. hudič: ali te je šment zmotil, da si to naredil / kot kletvica: šment! o ti šment ti! šment nazaj!
     
    ekspr. od šmenta ste hitri zelo
  2. 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: kateri šment je to bil; kaj pa ti šmenti nameravajo / kako se zna ta šment norčevati / zacingljala je z nekim šmentom; prsti so mu otekli od tega šmenta / v torbi je imel vsega šmenta vse mogoče stvari
  3. 3. ekspr., v medmetni rabi izraža
    1. a) podkrepitev trditve: šment, tako se pa nismo zmenili; ni šment, da bi je ne pregovorili; ni šment, da ga ne bi več prepoznal
    2. b) začudenje: šment, kako si neprijazna; odkod, šment, je dobil ta dar
    3. c) močno čustveno prizadetost: šment, če avtomobila nista nazadnje celo ukradla; šment ga vedi, če bi mi zaupali

šmênta in šménta pog., ekspr.: šmenta, bil sem zelo prestrašen; kaj šmenta razmišlja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek