šólnik -a (ọ̑) 

  1. 1. knjiž. učitelj, profesor, zlasti izkušen: bil je šolnik in narodni buditelj
  2. 2. publ. učitelj, prosvetni delavec: dolžnosti in pravice šolnikov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek