• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

štíma -e ž (í) nižje pog. glas: imeti nizko, visoko štimo / ta pa ima štimo glasno govori; lepo poje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek