štimáti -ám nedov. (á ȃ) star. ceniti: vprašaj ga, koliko štima konja / tega človeka vsi štimajo; zelo visoko se štima
 
star. že dolgo štima sosedovo hčer ima rad, ljubi; star. jaz štimam, da ni pošten mislim

štimáti se biti domišljav, prevzeten: kaj se pa tako štimaš

štimán -a -o: ne bodi tako štiman; glej ga, kako je štiman; prisl.: štimano se držati, hoditi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek