štíriléten -tna -o prid. (ī-ẹ̑) 

  1. 1. star štiri leta: štirileten otrok
  2. 2. ki traja štiri leta: štiriletna praksa; šolanje je štiriletno // ki je za dobo štirih let: skleniti štiriletno pogodbo
     
    agr. štiriletni kolobar kolobar, pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v štirih letih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek