štíritákten -tna -o prid. (ī-ȃ) 

  1. 1. muz. ki je iz štirih taktov: štiritakten ritmični motiv
  2. 2. strojn., navadno v zvezi štiritaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na štiri gibe bata en delovni gib



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek