1. biti, stati v položaju pravokotno na podlago, stran od česa:pogladil si je lase, da mu ne bi štrleli; ušesa mu štrlijo / veje dreves štrlijo na vse strani; vlakna na tkanini štrlijo pokonci / pod nosom mu štrlijo brki / ovratnik pri obleki štrli od vratu se ne prilega vratu
2. segati bolj daleč od sosednje stvari:zgornja ustnica štrli čez spodnjo; brada mu štrli naprej / bil je tako suh, da so mu štrlela rebra zelo // žima štrli iz blazine; lasje štrlijo izpod rute // segati nad okolico:zadaj so štrleli visoki vrhovi gor / dimniki so štrleli v nebo
3. ekspr. biti zelo poudarjeno izražen:vzgojna misel preveč štrli iz besedila ●ekspr. ta učenec štrli iz drugih je drugačen, boljši od drugih
4. nar. strmeti:štrlel je v vrata in čakal, da se odprejo