• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

šúštar -ja m (ȗ) 

  1. 1. nižje pog. čevljar: učiti se za šuštarja
  2. 2. nar. žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na deblu lipe je bila gruča šuštarjev
    ●     žarg., igr. biti šuštar pri nekaterih igrah s kartami igralec, ki pri igri ne doseže nobene točke, zmage



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek