švŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) 

  1. 1. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švrkniti konja z bičem; švrkniti po živini / švrkniti s šibo po zraku; pren., ekspr. kritik je švrknil po mladih pisateljih
  2. 2. ekspr. steči, švigniti: skrivaj je švrknil iz hiše
    ● 
    ekspr. švrknil ga je z jeznim pogledom ošinil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek