tábla -e ž (ȃ) 

  1. 1. plošča, na kateri je kaj napisano, označeno: tabla visi nad vrati trgovine; obesiti, pritrditi, sneti tablo; tabla z napisom / dopolnilna tabla ki dopolnjuje sporočilo na prometnem znaku; oglasna tabla oglasna deska; opozorilna, orientacijska, reklamna tabla; ulične table z imeni ulic // kar je po obliki temu podobno: tabla čokolade // redko, navadno s prilastkom plošča: mizna tabla; odkriti spominsko tablo
  2. 2. navadno temna plošča, na katero se piše s kredo: pobrisati tablo; priti k tabli; pisati na tablo / biti vprašan pred tablo / tridelna tabla; zidna tabla za na steno // šolska tabla
  3. 3. nar. slika: table z nabožno vsebino
  4. 4. plošča, ki zapolnjuje odprtino v osnovnem okviru vrat, oblog: izbiti tablo iz vrat; vrata na tri table
    ♦ 
    šol. listna tabla pri kateri se pisalne ploskve obračajo kakor listi knjige; šport. tabla pri košarki plošča, na katero je pritrjen koš



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek