• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

táhion in tahión -a m (ȃ; ọ̑) fiz. domnevni delec, ki je hitrejši od svetlobe: teorija o tahionih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek