tál -a -o [tau̯prid. (ȃ ástar. 

  1. 1. otajan: tala zemlja; pot je bila tala
  2. 2. južen: sneg je že tal / talo vreme



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek