tankočúten tudi tenkočúten -tna -o [druga oblikatən] prid. (ū)
1. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj:tankočuten bralec, opazovalec; tankočuten estet, umetnik / tankočuten opis dogodka izostren, prefinjen; tankočuten posluh za družbeno dogajanje
2. knjiž. rahločuten, obziren:tankočuten človek; biti tankočuten do bolnikov / tankočutno razumevanje ljudi
tankočútno tudi tenkočútno prisl.:tankočutno opozoriti na kaj
Dostopnost