• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tankočútnost tudi tenkočútnost -i [druga oblikatən] ž (ū) 

  1. 1. lastnost, značilnost tankočutnega človeka: tankočutnost umetnika / dogodke je opisal z veliko tankočutnostjo; jezikoslovna tankočutnost
  2. 2. knjiž. rahločutnost, obzirnost: tankočutnost se ne more družiti z grobostjo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek