• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tankoslúšen tudi tenkoslúšen -šna -o [druga oblikatən] prid. (ū) 

  1. 1. ki ima oster sluh: tako je tankoslušen, da sliši najmanjši šum; tankoslušna žival / tankoslušno uho
  2. 2. knjiž. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj; tankočuten: tankoslušen bralec; tankoslušen umetnik / bila je tankoslušna za krivice

tankoslúšno tudi tenkoslúšno prisl.: tankoslušno prodreti v bistvo stvari



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek